Recikliranje aluminija

Aluminij
Vir slike

Recikliranje aluminija je proces, ki nam omogoča, da odpaden aluminij ponovno uporabimo za izdelavo novih izdelkov. Pri tem procesu preprosto stopimo kovino. Postopek reciklaže je veliko cenejši od postopka pridobivanja aluminija iz rude. Za enako količino aluminija z recikliranjem porabimo kar 95 % manj energije kot za pridobivanje aluminija s pomočjo elektrolize aluminijevega oksida (Al2O3), ki ga moramo najprej izločiti iz boksita (aluminijeve rude) in nato prečistiti z uporabo Bayerjevega procesa. Zaradi naravnih lastnosti je aluminij eden izmed tistih redkih materialov, ki ga lahko »večno recikliramo«. Neštetokrat ga lahko uporabimo brez da bi izgubil na kvaliteti. To je tudi razlog, da je približno 31 % vsega aluminija v ZDA iz recikliranih odpadkov in da je kar 75 % vsega aluminija, ki je bil proizveden od leta 1888, danes še vedno v uporabi.

Recikliranje aluminija ni nov postopek; v splošni uporabi je že od leta 1900 in je bil izdatno kapitaliziran med 2. svetovno vojno. Svoj razmah pa je recikliranje doživelo v 1960. letih, ko se je množično razširila uporaba aluminijastih pločevink za pijačo, Recikliranje je dobilo zasluženo mesto v družbeni zavesti. Med viri za reciklažo aluminija so tako odslužena letala, avtomobili, kolesa, ladje, računalniki, kuhinjski pripomočki, žlebovi, tiri, žice in še mnogo drugih izdelkov, ki za izdelavo potrebujejo močan vendar lahek material ali material z visoko toplotno prevodnostjo. Ker recikliranje ne poškoduje strukture kovine, lahko aluminij predelamo neštetokrat in ga vedno znova uporabimo za proizvodnjo katerihkoli izdelkov, za katere bi drugače uporabili nov aluminij.

Prednosti

Recikliranje aluminija je bistveno cenejše v primerjavi s proizvodnjo novega aluminija, tudi, če upoštevamo vse stroške zbiranja, ločevanja in recikliranja. Na dolgi rok prihranimo tudi na državni ravni, saj z reciklažo zmanjšamo stroške v povezavi z odlagališči, rudniki in mednarodnim prevozom surovega aluminija.

Energijski prihranki

Reciklaža aluminija porabi okoli 5% energije, ki je sicer potrebna za proizvodnjo aluminija iz boksita. Za elektrolizo aluminijevega oksida v aluminij potrebujemo veliko električne energije. Poleg tega pri recikliranju proizvedemo 95% manj toplogrednih plinov, kot pri proizvodnji novega aluminija. Kolikšna je v resnici ta razlika, se jasno vidi, ko aluminij oksidira v termitu.

Okoljski prihranki

Če energijo neposredno enačimo z ogljikovim dioksidom, lahko rečemo, da recikliran aluminij ustvari le 5 % količine ogljikovega dioksida, ki se ga proizvede pri predelavi surovega materiala. V praksi tega ne moremo zagotovo trditi, saj lahko za proizvodnjo elektrike uporabimo ti. čisto energijo. Uporabimo nefosilna goriva, kot so na primer jedrska, geotermalna, hidroelektrična in sončna energija, s čimer ne onesnažujemo. Proizvodnja aluminija je močno povezana z viri poceni elektrike. Kanada, Brazilija, Norveška in Venezuela pridobijo 61-99% energije iz hidroelektričnega vira in so največji proizvajalci aluminija na svetu. Večinski del aluminija je porabljen, kar pomeni, da že majhen odstotek izgube predstavlja velike stroške. Pretok materiala je zato dobro nadzorovan in preverjan iz finančnih razlogov. Učinkovita proizvodnja in recikliranje imajo tudi na okolje dober vpliv.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Recikliranje_aluminija

O avtorju MateB 23 Prispevkov
Učitelj Tehnike in tehnologije ter poznavalec spletnih portalov.

Bodi prvi, ki bo komentiral

Dodaj komentar